sobota, 24. avgust 2013

Podrobnejše informacije o sodelovanju pri umetniški instalaciji v poklon čipkaricam / More information about cooperation in art installation in tribute to lace makers

Kleklji Bistre Pisanchev iz Bolgarije / Bobbins of Bistra Pisanchev from Bulgaria



















Ker mnogi naslavljate name različna vprašanja v zvezi z umetniško instalacijo v poklon čipkaricam ob 250-letnici ustanovitve čipkarske šole v Ljubljani, prve čipkarske šole v Sloveniji, sem pripravila podrobnejše informacije, za katere upam, da bodo odgovorile na večino vaših dilem. V nasprotnem primeru sem vam z veseljem na voljo za dodatna pojasnila preko telefona: 01/ 25 66 859, mobilnega telefona: 041/ 332 664 ali e-naslova: afrodita.hebar@mat.si.

Za sodelovanje pri instalaciji je obvezno poslati:
   ·   par vaših klekljev ali drugo orodje za izdelovanje čipk, če izdelujete drugačno vrsto čipk, in
   ·   izpolnjeno prijavnico.

Kleklja naj bosta navita in zvezana. Drugo orodje za izdelavo čipk naj bo ravno tako pripravljeno za delo. Izbor vrste, debeline in barve sukanca (lan, bombaž, svila, tanek, debel, bel ali barven sukanec itd.) prepuščam vam, saj tudi ta izbor pove nekaj o vas.

Klekljem (oz. drugemu delovnemu orodju) in prijavnici lahko priložite tekstovno in slikovno gradivo, na primer:
   ·   napišete lahko kaj o sebi, o tem kdaj in zakaj ste začeli izdelovati čipke in kaj vam njihovo ustvarjanje pomeni,
   ·   predstavite lahko čipkarsko skupino, katere članica oz. član ste,
   ·   napišete lahko kaj o čipkarstvu v vašem kraju, državi,
   ·   zapišete lahko svoje spomine na dogodke, povezane s čipkami,
   ·   priložite lahko svojo fotografijo, fotografijo vaše čipkarske skupine, vaših čipkarskih izdelkov, delovnih pripomočkov...
   ·   pošljete lahko kopije starih fotografij in dokumentov, povezanih s čipkami in čipkarstvom v vašem kraju, državi,
   ·   priložite lahko koli drugega, kar bo nekaj povedalo o vas, vašem čipkarskem ustvarjanju in vašem odnosu do čipk in čipkarstva.

Vljudno prosim, da mi vsa gradiva pošljete v fizični, ne v elektronski obliki do 30. 9. 2013 na naslov:
Afrodita Hebar Kljun
Tržaška cesta 39
1000 Ljubljana.
 
Poslanega gradiva ne bom vračala, ker bo postalo del posebne čipkarske zbirke, zato prosim pošljite samo stvari, ki jih lahko pogrešate.

Od osebnih podatkov z vaše prijavnice bodo pri instalaciji navedeni samo vaše ime, priimek, kraj in država bivanja, ostali podatki so namenjeni izključno za mojo komunikacijo z vami.
 
Instalacija bo na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, od 14. 11. do 2. 12. 2013. Odprtje razstave bo v četrtek, 14. 11. 2013 ob 18. uri. Že sedaj vas prisrčno vabim tako na odprtje kot na ogled razstave!

 

Kleklji Chieko Miyawaki z Japonske / Bobbins of Chieko Miyawaki from Japan
















  


As I’m asking many different questions related to art installation in tribute to lace makers on occasion of the 250th anniversary of establishing lace making school in Ljubljana, the first lace making school in Slovenia, I prepared more detailed information which, I hope, will answer most of your dilemmas. Otherwise, I'll be happy to help you with additional explanations by e-mail: afrodita.hebar@mat.si.

To participate in the installation, it is obligatory to send:
a pair of your bobbins or other lace making tool if you are working different kind of lace, and
completed application form.
 
Bobbins should be wounded and bounded. Other working tool has to be ready for work also. The selection of sort, thickness and color of the thread (linen, cotton, silk, thin, thick, white or colored thread etc.) is up to you, as these choices tell something about you also.

Together with bobbins (or other working tool) and application form you can send text and pictorial material also, for example:
·  you can write something about yourself, when and why you started to make lace and what does lace making means to you,
·  you can present lace group you are a member,
·  you can write something about lace making in your town, country,
·  you can write down your memories of the events associated with lace,
·  you can add your photo, photo of your lace group, lace works, working tools ...
·  you can send copies of old photographs and documents related to the lace and lace making in your town, country,
·  you can add any other, which will tell something about you, your lace creation and your attitude towards lace and lace making.

I kindly ask you to send me all the material in the physical, not in electronic format till 30th of September 2013 to the following address:
Afrodita Hebar Kljun,
Tržaška cesta 39
1000 Ljubljana
Slovenia
 
The material sent for installation will not be return. It will become a part of special lace collection, so please send only things that you can miss.

From personal information from your registration form there will be only your name, city and country of residence stated at the installation, other data are intended solely for my communication with you.
 
The installation will be represented in Ljubljana City Museum, from 14th of November to 2nd of December 2013. The opening of the exhibition will be on Thursday 14th of November 2013 at 6 pm. Cordially invited to the opening of the exhibition and its visit already!

petek, 12. julij 2013

Umetniška instalacija v poklon čipkaricam / An art installation in tribute to lace makers

Kleklji iz Slovenije. / Bobbins from Slovenia.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ob 250-letnici ustanovitve čipkarske šole v Ljubljani, prve čipkarske šole na Slovenskem.
 
Stoletja je tisoče čipkaric po vsem svetu izdelovalo čipke za dvorne in cerkvene potrebe, za plemiče in premožne meščane, za praznike in posebne dogodke. V težkih delovnih razmerah so v svoje izdelke vpletale ure, dneve, tedne, mesece, celo leta svojih življenj; v izdelavi filigranskih podrobnosti so izgubljale vid in zdravje v prisilni drži nad svojim delom. Slabo plačane, brezimne in prezrte so izdelovale mojstrovine, ki so bile zanje nedosegljive – simbol bogastva in razkošja, ki so ga ustvarile z lastnimi rokami, a ga vendar niso nikoli dosegle ali bile njegov del.
 
V letu, ko mineva 250 let od odprtja prve čipkarske šole na Slovenskem, ustanovljene leta 1763 v Ljubljani, sem se zato odločila, da pripravim umetniško instalacijo v poklon vsem čipkaricam – nekdanjim in današnjim. K sodelovanju vljudno vabim tudi vas. Sodelujete lahko tako, da mi pošljete par svojih klekljev in izpolnjeno spodnjo prijavnico na naslov: Afrodita Hebar Kljun, Tržaška cesta 39, 1000 Ljubljana. Vesela bom, če boste napisali tudi kaj o sebi in o čipkarstvu v vašem kraju, priložili slikovno gradivo, fotografijo ali kar koli drugega, kar bo nekaj povedalo o vas, vašem čipkarskem ustvarjanju in vašem odnosu do čipk.
 
Instalacija bo postavljena jeseni 2013 v Ljubljani. O poteku priprav na njeno postavitev vas bom obveščala po e-pošti in na tem blogu. Za morebitna dodatna pojasnila sem vam z veseljem na voljo po telefonu: 01/25 66 859, mobilnem telefonu: 041/332 664 in preko e-pošte: afrodita.hebar@mat.si.
 
K sodelovanju pri instalaciji lahko povabite svoje čipkarske kolegice in kolege, prijateljice in prijatelje, sorodnice in sorodnike, ki izdelujejo čipke. Hvaležna vam bom tudi, če boste informacijo o instalaciji posredovali vsem, za katere menite, da bi jih utegnila zanimati.
 
 
 
 
At occasion of 250th anniversary of establishing lace-making school in Ljubljana, the first lace-making school in Slovenia.

For centuries thousands of lace makers around the world made lace for court and liturgical needs, for noble people and wealthy citizens, for holidays and special occasions. In difficult working conditions they interlaced hours, days, weeks, months, even years of their lives in production of lace, they lost eyesight in the manufacture of filigree details and health in forced posture above their work. Underpaid, anonymous and overlooked they produced masterpieces that were unavailable to them - a symbol of wealthy and luxury, which was created by their own hands, but they never reached it or were part of it.

In the year 2013, when we mark 250 years since the first lace-making school in Slovenia was opened – it was established in Ljubljana in 1763, I decided to prepare an art installation in tribute of lace makers – former and nowadays. I kindly invite you to participate in it also. You can cooperate by sending me a pair of your bobbins and completed application form below on the following address: Afrodita Hebar Kljun, Tržaška cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenia, Europe. I'll be pleased if you write something about yourself and lace making in your area also, enclose picture material, photo or anything else that will tell something about you, your lace making and your relationship with lace.

Installation will be set in autumn 2013 in Ljubljana. I’ll inform you about its progress by e-mail and on this blog. For any further information I’m available by e-mail: afrodita.hebar@mat.si with pleasure.

You can invite your lace colleagues, friends and relatives who work lace to participate in the installation also. Ill be grateful if you’ll forward information about it to anyone who might be interested on it.

petek, 28. junij 2013

Reportaža s čipkarskega izleta Po pomlad in čipke v zamejstvo / Reportage from a lace trip For spring and lace across the border

Po deževnem maju, ki se nikakor ni hotel ogreti in zadišati po pravi pomladi, se je sobotno jutro, 8. junija 2013, rodilo v soncu, ki je obetalo čudovit pomladni dan. Na parkirišču za avtobuse pred ljubljansko Halo Tivoli smo se zbrale klekljarice iz Ljubljane in okolice, ki smo se odpravljale na strokovni čipkarski izlet v zamejstvo. Preden smo se podale na pot, smo na ljubljanski železniški postaji »pobrale« klekljarice iz Zasavja, ki so se v Ljubljano pripeljale z vlakom, na avtocestnem izvozu za Pivko so se nam pridružile še klekljarice z Notranjske. Pot do meje je minila v izmenjavi svežih čipkarskih novic in kot bi mignil smo se znašli pred galerijo Antiche Mura v središču Tržiča (it. Monfalcone), kjer je bila na ogled razstava Čipkarske šole Gorica (it. Scuola Merletti di Gorizia) z naslovom Čipke – zgodba se nadaljuje…
 
Razstavljena so bila čipkarska dela treh vrst: obleke, izdelane v okviru projekta Naravna prepletanja, čipkarska dela, zasnovana ob razstavi Ustavljeni čas in kolekcija pokrival s čipko.
 
V okviru projekta Naravna prepletanja so nastale tri obleke: Reka, Flora (Rastlinstvo) in Favna (Živalstvo). Od kod njihovemu avtorju, italijanskemu modnemu oblikovalcu Fabiu Feroceu, navdih zanje, verjetno ni potrebno posebej pojasnjevati. Vzorce za čipke za vse tri obleke je zrisala Miriam Mauri, sklekljali so jih učenci in učiteljice Čipkarske šole Gorica.
 
Drugi sklop razstavljenih del so predstavljali izdelki, ki so jih učiteljice Čipkarske šole Gorica izdelale za razstavo Ustavljeni čas - Goriška zastavljalnica skozi čas (1831 - 1929). Navdih zanje so bile dragocenosti, ki so jih ljudje v finančnih stiskah zastavili v zameno za posojilo. Mnogi svojih dolgov niso nikoli poravnali in tako so ti predmeti ostali v zakladnici zavarovalnice. Po njih so bili zasnovani čipkasta obroba, ogrlici, zapestnica, več parov uhanov, sponka za lase, večerna torbica in ovitek za rokovnik. Zaradi odboja svetlobe od steklenih vitrin, v katerih so bila dela razstavljena, nisem uspela narediti nobene kvalitetne fotografije, vendar vam toplo priporočam, da si razstavo ogledate, če bo še kje na ogled.
 
Največ naše pozornosti so bila na razstavi deležna pokrivala s čipkami, ki jih je ustvarilo devet učenk pod vodstvom učiteljic. Izdelave pokrival so se lotile zelo celostno: naredile so pokrivala in čipke zanje, še prej pa so same pobarvale večino uporabljenega materiala z različnimi naravnimi barvili: slezom, bršljanom, čebulnimi olupki, kurkumo, ognjičem, borovnicami, vinom in še z marsičem drugim.

Pokrivalo iz shantung svile, obarvane z bršljanom. Avtorica: Miriana Bertocchi. / Headgear made of shantung silk and dyed with ivy. Author: Miriana Bertocchi.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Na razstavi nas je prijazno sprejela Katia Braida iz Čipkarske šole Gorica, ki je vsem udeleženkam našega izleta podarila katalog z razstave, sama pa sem bila deležna še posebnega darila – cvetličnega lončka s sobnimi kalami, ki zdaj krasijo kuhinjsko okno našega doma in me vztrajno izzivajo k ustvarjanju. Kdo ve, morda bo nekega dne skušnjava dovolj velika, da bom namesto kuhalnice v roke vzela svinčnik in bo namesto kosila na mizi nastal vzorec za klekljanje z motivi kal ;-).
 
Iz Tržiča nas je pot vodila do Devina (it. Duino), točneje do Devinskega gradu (it. Castello di Duino). Pred vhodom nas je pričakal gospod Franko, ki nas je v simpatični, primorsko pojoči slovenščini popeljal proti gradu. Našo pozornost je najprej pritegnil grajski vrt, s katerega je čudovit pogled na Tržaški zaliv in na ruševine starega devinskega gradu. Po legendi naj prav pod njimi plenice svojega sinka prala lepa Vida, ko jo je črn zamorec z obljubami o lepšem življenju zvabil v širni svet.
 
Z vrta smo vstopili na grajsko dvorišče, ki ga je napolnjeval opojen vonj cvetoče vzpenjavke, in prisluhnili pripovedi gospoda Franka o bogati zgodovini gradu. Prvi devinski grad je bil zgrajen že v 11. stoletju, v bližini današnjega, vendar so od njega ostale le ruševine, ki pričajo o hudih spopadih s Turki in Benečani. Novi grad je nastal v 13. stoletju na ruševinah nekdanje rimske postojanke in je bil tekom stoletij večkrat povečan, preurejen in restavriran.
 
Zgodovina gradu je neločljivo povezana s plemiško družino Torre e Tasso (Turn und Taxis), ki je v sorodu s številnimi pomembnimi evropskimi plemiškimi družinami. Devinski knezi so se odlikovali kot vojskovodje v spopadih s Turki, bili so pobudniki številnih obnovitvenih del na Goriškem ter potrpežljivi diplomatski posredniki med Habsburškim cesarstvom in Beneško republiko. Ustanavljali so šole, samostane in druge inštitucije, znani so bili tudi kot kulturni meceni. Devinski grad je gostil številne pomembne goste, a si posebno pozornost med njimi zasluži češki pesnik Rainer Maria Rilke, ki je očaral grofico Mario, o čemer priča obsežna ohranjena korespondenca med njima. V Devinu je začel pisati prve elegije, ki jih je kasneje poimenoval Devinske in jih posvetil mladi grofici. Grad je še vedno domovanje devinskih knezov in pomembno kulturno središče regije, kjer se dogajajo številni koncerti, razstave, konference in druge prireditve.
 
Po vodenem ogledu smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za vzpon na grajski stolp, s katerega je čudovit pogled na tržaški zaliv in grajsko dvorišče na eni ter na kopensko zaledje na drugi strani. Nekateri so se spustili tudi v vojaški bunker pod gradom, ki ga je nemška organizacija TODT naredila pod gradom med II. svetovno vojno, z razširitvijo srednjeveškega skrivnega rova iz gradu. Služil naj bi obrambi ob morebitnem izkrcanju zavezniških sil na tržaški obali.
 
Pogled na grajsko dvorišče s stolpa. / View on the courtyard from the castle tower.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Ker nam je ostalo še nekaj časa do odprtja razstave v Bazovici, smo se odpeljali še do gradu Miramare. Tu nas je pričakalo pravcato poletno vzdušje. Plaža, ki se razteza od Trsta do gradu je bila polna ljudi, ki so se nastavljali soncu. Nekateri so se celo kopali in obžalovala sem, da tudi jaz nisem s seboj vzela kopalk. Sva se pa zato s Tonko Černilogar, učiteljico klekljanja iz Ljubljane, ohladili z namakanjem nog v prijetno hladni vodi. Drugi so čas izkoristili za ogled gradu Miramare, sprehod ob obali ali za sladkanje s sladoledom oz. ledeno kavo.
 
V zamejstvo smo šli iskat pomlad, a smo našli poletje. / We went across the border to find a spring, but we found the summer.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Popoldne smo se z obale podale v notranjost. Pred Gospodarska zadrugo v Bazovici (it. Cooperativa Economica a Basovizza) so  nas pričakale klekljarice Slovenskega kulturnega društva Lipa z mentorico Ivjano Štranj. Ob ogledu razstave Ples v maskah nam je povedala zanimivo zgodbo o tem, kako je nastala in se razvijala ideja za razstavo. Ideja za izdelavo mask po motivih dvanajstih mesecev se je rodila že ob izdelavi čipk za koledar društva leta 2010. A ker se jim je dvanajst mask zdelo premalo za samostojno razstavo, so izdelale še pripadajoče pahljače. Ob tem sta njihova domišljija in drznost dobili krila in odločile so se izdelati še obleke. Najprej so naredile raziskavo o zgodovini oblačenja, nato so se lotile snovanja oblek. S svojim znanjem in spretnostjo jim je bila pri tem v veliko pomoč izvrstna šivilja Silvana Mergiani, ki je opravila tudi levji delež pri izdelavi oblačil. Nastala je razkošna razstava, za katero je bila dvorana zadruge v Bazovici skoraj premajhna.
 
Takole opravljeni naj bi zaplesali meseca avgusta, ko poletne noči ožarjajo zvezdni utrinki. Avtorica vzorcev za klekljanje je Ivjana Štranj, čipke sta sklekljali Marija Pogačnik in Jasna Prunk. / Here you can see how to be dressed for Masken Ball in August, when summer nights are illuminated with shooting stars. Author of lace patterns is Ivjana Štranj, lace is made by Marija Pogačnik and Jasna Prunk.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

Po razstavi smo se zadržale še v prijetnem klepetu in okušanju kulinaričnih dobrot, ki so jih za nas pripravile zamejske klekljarice. Vožnja domov je minila v izmenjavi vtisov in ugotovile smo, da je za nami čudovit dan, ki ga moramo kmalu ponoviti.
 
Več fotografij z izleta si lahko ogledate v spletnem albumu (kliknite sem).
 
 
After a rainy May, which didn’t want to heat and smell of the real spring at all, the Saturday morning, 8th of June 2013, was born in the sun, which promised a beautiful spring day. On the parking place for buses in front of Ljubljana Tivoli Hall lace makers from Ljubljana and surrounding gathered to take part in lace tour across west Slovene border. Before we set on a journey, we picked up lace makers from Zasavje region (central Slovenia), who came to Ljubljana by train, at the railway station, on the motorway exit for Pivka lace makers from Notranjska region (south-west Slovenia) joined us. A journey to border with Italy passed in the exchange of fresh lace news and before we know it we found ourselves in front of the gallery Antiche Mura in the centre of Tržič (It. Monfalcone), where an exhibition of Gorizia Lace School (It. Scuola Merletti di Gorizia) titled Lace - the story continues ... was exbitied.

There were three types of lace works exhibited: dresses made in the project Natural interlaces, lace works, designed for the exhibition Stopped time and collection of headgears with lace.

For the project Natural interlaces three outfits were created: River, Flora and Fauna. What inspired Italian fashion designer Fabio Feroce to design them, is probably no need to explain. Patterns for lace for all three dresses were drawn by Miriam Mauri, lace was made by students and teachers of Gorizia Lace School.

The second set of exhibits was lace works made by teachers of Gorizia Lace School, produced for the exhibition Stopped Time - Gorizia pawnshop through the time (1831 - 1929). Inspirations for them were treasures that people in financial distress pawned in return for the loan. Many of them never returned their debts and so these items remained in the treasury of the pawnshop. Inspired by them a lace trim, two necklaces, a bracelet, several pairs of earrings, a hair clips, an evening bag and a cover for a diary were designed. Due to reflection from the glass of display cases in which the works were exhibited, I could not do any high-quality photos, but I strongly recommend you to visit an exhibition if it will be on display elsewhere.

Most of our attention on the exhibition got headgears with lace created by nine students under the guidance of teachers. Producing of headgears was embarked on a very comprehensive way: they produced hats and lace, but they also dyed the majority of the material by themselves with different natural dyes: mallow, ivy, onion peels, curcuma, marigold, blueberries, wine and many other things.

On the exhibition we were kindly accepted by Katia Braida from Gorizia Lace School, who donated an exhibition catalog to all of us. I got a special gift also – a flower pot with indoor calla lilies, which now adorn a kitchen window at our home and challenge me constantly to creation. Who knows, maybe someday temptation will be big enough that I would rather take a pencil in a hand than a wooden spoon and make a lace pattern instead of lunch ;-).
 
From Tržič (It. Monfalcone) path led us to Devin (It. Duino), to be precise – to Duino Castle. At the entrance we were greeted by Mr. Franko, who led us in a cute, singing, littoral Slovene dialect to the castle. Our attention was attracted by castle garden with a breathtaking view of the Gulf of Trieste and the ruins of the old Duino castle first. By an old Slovene legend, right underneath a Beauty Vida washed her sonny’s diapers, when the Black Nigger lured her into the world with promises of a better life.

From the garden we entered to the courtyard, which was filled with intoxicating scent of flowering climbers, and listened a narration of Mr. Franko about rich history of the castle. First Duino castle was built in the 11th century already near the present-day one, but today just its ruins testified about hard conflicts with the Turks and the Venetians. New castle was built in the 13th century on the ruins of the former Roman outpost and has been increased several times over the centuries, renovated and restored.
 
The history of the castle is inextricably linked to the noble family of Torre e Tasso (Thurn und Taxis), which are related with many important European noble families. Duino princes distinguished themselves as military leaders in many conflict with the Turks, they were the initiators of many renovation works in Gorizia region and patient diplomatic intermediaries between the Habsburg Empire and the Venetian Republic. They established many schools, convents and other institutions and were well known as cultural patrons. Duino Castle hosted many important guests, but a special attention Czech poet Rainer Maria Rilke deserve. He charmed the Countess Maria, what is evident by preserved reach correspondence between them. He began to write the first elegies there, later named Duino Elegies, and dedicated them to the young countess. The castle is still a home of Devin princes and an important cultural centre of the region, where a number of concerts, exhibitions, conferences and other events happen.

After a guided tour we had some free time, which we used to walk up to the castle tower, with a breathtaking view of the Gulf of Trieste and the courtyard on one side and the hinterland on the other. Some of us went down in the military bunker beneath the castle, which was built by the German organization TODT during the World War II, with the extension of a secret tunnel from the medieval castle. It was mean to serve German army in case of Allied landing on the coast of Trieste.

Since we still had some time before the exhibition in Bazovica was open, we drove to Miramare Castle also. Here we were greeted by a real summer atmosphere. Beach from Trieste to the castle was full of people who exposed themselves to sunlight. Some even swim in the sea, and I regretted that I didn’t take my swimwear with me also. Therefore Tonka Černilogar, lace teacher from Ljubljana, and I cooled down by soaking our feet in the pleasantly cool water. Others use that time to visit Miramare Castle, walk along the coast or sweeten with ice cream or ice coffee.

In the afternoon, we moved from the coast to the inland. Before the Economic Cooperative in Bazovica (It. Cooperativa Economica a Basovizza) we were greeted by lace makers from Slovene cultural society Linden with their mentor Ivjana Štranj. While looking their exhibition titled Masked Ball she told us an interesting story about how the idea for the exhibition was found and developed. The idea for the masks with motives of twelve months they got in 2010 already, when they made laces for calendar of their society. But as twelve masks seemed insufficient for a solo exhibition, they produced the corresponding fans. At the same time their imagination and boldness got wings and they decided to make outfits also. First, they made a research about the history of dress, and then they started to design clothes. An excellent seamstress Silvana Mergiani with her wide knowledge and skills has been taking a big assistance to them in that feat and has the lion's share in garment manufacturing also. The result was a luxury exhibition for which cooperative hall was almost too small.

After the exhibition we still retained in a nice chat with lace makers from Bazovica and tasted the culinary delights which they prepared for us. Drive to home passed in the exchange of impressions and we found out that we had a great day which we had to repeat soon.

More photos from the trip you can be find in the online album (click here).

nedelja, 23. junij 2013

Francoske klekljarice obiskale Ljubljano / French lacemakers visited Ljubljana

Včeraj je v Ljubljano pripotovala skupina klekljaric iz Le Puy-en-Velaya, čipkarskega središča na jugu Francije. Tu so se ustavile na poti domov s čipkarskega izleta na Hrvaško. Informacijo o njihovem prihodu mi je posredovala gospa Mili Primožič iz Žirov, za kar se ji najlepše zahvaljujem.
 
Vodstvo Hotela M, kjer so francoske gostje prenočile, je prijazno prisluhnilo prošnji ljubljanskih klekljaric, da v preddverju hotela pripravimo priložnostno čipkarsko razstavo in prikaz klekljanja ter pričakamo kolegice iz Francije. Za gostoljubje se jim hvaležno zahvaljujemo. Gostje sem pozdravila članica upravnega odbora Mednarodne organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA za Slovenijo Afrodita Hebar Kljun. V njihovem imenu se nam je za sprejem in razstavo zahvalila gospa Mick Fouriscot, predsednica čipkarskega centra v Le Puy-en-Velayu. Kljub utrujenosti zaradi dolgega potovanja, ki je bilo za njimi, so se francoske klekljarice kar nekaj časa zadržale v ogledovanju razstave in klepetu z ljubljanskimi kolegicami. Razstava in prikaz klekljanja sta pritegnila tudi druge goste hotela, zlasti skupino z Japonske.
 
Danes so si francoske klekljarice ogledale še staro mestno jedro Ljubljane, nato so se preko Idrije in Benetk odpravile proti domu. Vendar so obljubile, da se bodo v Ljubljano zagotovo vrnile junija 2016, ko bo tu potekal 17. svetovni čipkarski kongres OIDFA.
 
 
Yesterday a group of lace makers from Le Puy-en-Velay, lace centre in the south of France, visited Ljubljana. They stopped here on the homecoming from a lace trip to Croatia. Information about their arrival Mrs. Mili Primožič from Žirov passed to me, for what I thank her very much.
 
The management of the Hotel M, where the French guests spent the night, listened kindly to the request of Ljubljana lacemakers to prepare an occasional lace exhibition and presentation of lacemaking and to welcome colleagues from France in the lobby of the hotel. We gratefully thank the hotel for their hospitality. As Council member of International organisation for bobbin and needle lace OIDFA I welcomed the guests. In their name Mrs. Mick Fouriscot, the president of lace centre in Le Puy-en-Velay, thanked for the reception and the exhibition. Despite the fatigue because of a long journey that was behind them the French lacemakers spend some time watching the exhibition and chatting with Ljubljana's colleagues. Exhibition and presentation of lacemaking attracted other guests also, especially the group from Japan.
 
Today French lacemakers visited old Ljubljana city centre also, then they head for home through Idrija and Venice. However, they promised that they will definitely return to Ljubljana in June 2016, when here the 17th OIDFA World Lace Congress will be held.


Sandra in Cilka prikazujeta izdelovanje klekljanih čipk. / Sandra and Cilka present how to make bobbin lace.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
V klekljanju se je poizkusil tudi moj sin Luka. / My son Luka tried to make lace also.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Francoske klekljarice opazujejo ljubljansko kolegico pri delu. / French lacemakers observe Ljubljana colleague at work.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Strokovna razprava ob blazini za klekljanje. / Expert discussion beside the pillow.
 



















Japonske turistke občudujejo izdelke ljubljanskih klekljaric. / Japanese tourists admire works of Ljubljana lace makers.